Kakšen šolski sistem bi potrebovala Slovenija?

Otroke učimo po sistemu: ponavljaj toliko časa, da se ti za vedno vtisne v spomin. Vsekakor učinkovita učna metoda, če naš cilj ni kritično mišljenje, kreativnost in samostojnost. Učenje na pamet naj gre v pozabo!

V članku (ki je na tej povezavi na voljo naročnikom Financ) je predstavljeno:

  • Zakaj razvite države uvajajo sistem obrnjene učilnice
  • Katere predmete bi morali dodati kot obvezne
  • Zakaj se pouk računalništva ne bi smel končati pri Powerpoint predstavitvi in izdelavi kazala v Wordu

Če slučajno niste naročnik Financ, tu na kratko prilagamo povzetek članka.

Po svetu obstajajo številni različni šolski sistemi, ki jih lahko delimo po najrazličnejših kriterijih. Najbolj smiselna delitev je aktivno-pasivna. Sprašujemo se torej, kako aktivni so učenci pri pouku. Pri nas imamo (skoraj v celoti) ex cathedra sistem. Učitelj torej predava, učenci poslušajo.

Ker pa v globaliziranem in razvitem svetu, kjer vse bolj kot diploma šteje kaj resnično znaš narediti (skill economy), golo memoriziranje ne šteje veliko, bi potrebovali šolski sistem, ki bo temeljil na aktivnosti in ne pasivnosti. Poizkušanje, testiranje na lastni koži, vaja in raziskovanje namesto (golega) poslušanja in gledanja.

Aktivo učenje je močno nadrejeno pasivnem tudi kar se tiče pomnenja (ti. piramida učenja). Povedano konkretno – kar si slišal in videl, pozabiš, kar narediš sam pa se zares naučiš.

V drugem delu članka so predlagani konkretni predmeti, ki bi jih bilo smotrno dodati obveznemu šolanju oz. vsaj resno razmisliti o njihovi smotrnosti. Gre za:

  • učenje o učenju
  • osebne finance in osnove ekonomije,
  • splošne osnove prava in osnovni tipi pogodb,
  • retorika in javno nastopanje,
  • razvoj čustvene inteligence,
  • delo v skupni, vodenje in odgovornost.

In pa seveda nenazadnje – za kar si že leta zavzemamo v Inštitutu 4.0 – digitalna znanja. Poglobljena znanja rokovanja z računalnikom in digitalno tehnologijo bi morala postati obvezen predmet, tako sta to sloveniščina in matematika.

Inštitut 4.0 si je že ob ustanovitvi zadal cilj posredovati znanja prihodnosti na praktičen način. O tem smo pred leti pisali v članku z dne 12.7.2017. 

“Šele sama implementacija ideje daje povratno informacijo, iz katere otrok pridobi praktično znanje.”

Za praktično izkušnjo pa se prizadeva tudi v okviru HandsOnBox – gre za najbolj pametne igrače, ki napravijo tehniko in znanost še kako zabavno. V paketu se nahaja vse potrebno za izgradnjo praktičnih naprav, ki delujejo tako kot veliki stroji. Idealna igračo-naprava za otroke med 6-14 let! http://handsonbox.com/