IKEA efekt

IKEA efekt nam pove, da stvari, v katere smo vložili lastno delo, cenimo bolj kot ostale.

Ta miselna pristranskost izhaja iz imena švedskega podjetja, ki prodaja pohištvo, ki ga moramo nato doma sestaviti. Posledica tega, da pohištvo sestavimo sami, pa je bolj globoka, kot samo dejstvo, da smo uspeli prihraniti nekaj denarja. Gre namreč za to, da smo na lastno delo ponosni in zato smo s pohištvom zadovoljnji bolj, kot pa če bi ga kupili že sestavljenega. Nekako nas prevreva občutek, da je pohištvo naša stvaritev.

Za zunanjo povezavo do videoposnetka, klikni tu.

Povedano v strokovni definiciji: “Učinek IKEA je kognitivna pristranskost, pri kateri potrošniki vidi nesorazmerno visoko vrednost pri izdelkih, ki jih je (vsaj delno) ustvaril sam.”

IKEA efekt pa ne deluje le pri stvareh, ki smo jih sestavili sami, temveč tudi pri znanju, ki smo ga osvojili. Tako bomo bolj cenili znanje do katerega smo se dokopali sami, pa naj si bo prek samostojne raziskave ali pa zgolj iskanja podatkov v besedilu, kot pa znanje, kin am je bilo že servirano v pripravljeni obliki.

“Not invented here” sindrom

Tesno povezan z IKEA efektom pa je tudi not invented here sindrom. Ta se pojavi tako pri posameznikih kot tudi pri skupinah, gre pa preprosto povedano za to, da zavračamo ideje in reštive, ki niso zrasle na našem zelniku.

V šoli naj se posebej opozarja na to, da naj bodo učenci pozorni in predvsem odprti za tuje ideje. Tuje ideje naj presojajo tako resno kot svoje.