INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA 4.0

Odkar je človek »zavladal« svetu, velikih sprememb v načinu kako živimo naša življenja ne povzročajo več spremembe narave okoli nas, temveč spremembe družbenega okolja. Noben drug vzrok dan danes ne vpliva na naša življenja v tolikšni meri kot pa prav družbene spremembe.

Družbene spremembe so največje prav takrat, ko pride do tektonskih sprememb v gospodarstvu – industrijskih revolucij. Dokaz za to ni treba iskati dolgo. Potrebno se je le ozreti v preteklost in takoj nam je jasno, da nobena druga stvar ni imela večjega vpliva na to, kako živimo naša življenja, kako se izobražujemo, kako vzgajamo naše otroke in končno kako, koliko in kaj delamo, kot pa industrijske revolucije.

Malo zgodovine

Prva industrijska revolucija ali preprosto Industrijska revolucija je ob prelomu 18. stoletja spremenila tok človeške zgodovine, s tem ko je napravila prehod iz rokodelske manufakture v strojno. Uvedba strojne proizvodnje, kemične industrije in pa železarske industrije je vplivala na praktično vsak aspekt človeškega življenja. Ta temeljni zgodovinski obrat je brez možnosti izbire prisilil ljudi, da pridobijo nova znanja, ki bodo odgovarjala novim industrijskim spremembam.

Druga industrijska revolucija ali s sopomenko tehnološka revolucija je ob koncu 19. stoletja zrasla na temelju številnih inovacij – med drugim iznajdba telegrafa, vzpostavitev železnice, obsežna elektrifikacija – ki so omogočale pretok ljudi in idej. Simbol te revolucije pa brez dvoma predstavlja uvedba proizvodne linije v tovarni vozil Ford. Prvi serijsko izdelan avtomobil, Ford T, je bil do izdelave VW hrošča najbolj prodajan avtomobil vseh časov. Poleg drugih odkritij je v tej revoluciji doživela razcvet avtomobilska industrija, ki je z možnostjo osebnega transporta povsem spremenila človekov pogled na svet.

Tretja industrijska revolucija oz. digitalna revolucija pa s svojim začetkom v 80. letih predstavlja začetek nove ere. Iz analognega v digitalni čas. Iznajdba osebnega računalnika, interneta in druge digitalne tehnologije. Pred 50 leti računalnik še ni obstajal. Danes preživi povprečen človek v razvitem svetu z njim 10 ur na dan. Drugo življenje. Pika.

Prihodnost

Živimo v času verjetno največjih sprememb v zgodovini človeškega obstoja. Ravzojni cikli so se eksponentno skrajšali in prišli smo do točke, ko je vse kadarkoli obstoječe znanje človeštva shranjeno v vsem takoj dosegljivi obliki. Četrta industrijska revolucija, ki gradi na temeljih tretje, predstavlja popolno inkorporacijo digitalnih tehnologij v človeško družbo in človeško telo. Robotika, umetna inteligenca, nanotehnologija, kvantno računalništvo, internet of things, avtonomna vozila. Vsem naštetim je skupno eno – komuniciranje človeka s programi.

Einstein našega časa, fizik Stephen Hawking je dejal: »Whether you want to uncover the secrets of the universe, or you just want to pursue a career in the 21st century, basic computer programming is an essential skill to learn.«

Tisti, ki se je v preteklosti učil brati in pisati, si je s tem odprl vrata do znanja. Ko je enkrat znal pisati, je lahko postal pisatelj ali pa je le napisal pismo prijateljem. Ko je enkrat znal brati, je lahko prebral vrhunsko svetovno poezijo ali pa le nasvet, kako saditi rože.

Enako je z otrokovim učenjem programiranja. Otrok, ki bo razumel logiko programiranja, si bo odprl vrata prihodnosti. Ali se bo nato odločil stopiti skoznje, pa bo odvisno le še od njegove lastne odločitve.