Kontrast in Primerjave

Naši možgani delujejo relativno – s tem imamo v mislih, da odločitve sprejemamo na podlagi primerjav.

Miselna napaka nam torej pove, da vse presojamo relativno, glede na kontrast. Naši možgani nimajo vseh razpoložljivih podatkov, da bi lahko ocenjevali svet absolutno. To za naša življenja običajno tudi ni potrebno, saj večino časa preživimo v lokalnem okolju. Tako naši možgani delujejo relativno – tiste podatke, ki so na voljo ocenjujejo tako, da jih med seboj primerjajo.

Primer žabe

Če žabo vržemo v krop bo skočila ven. Če pa jo položimo v mlačno vodo, ki jo nato počasi segrevamo, pa se bo skuhala. Pri počasnem segrevanju bo namreč zviševanje temperature dogajalo relativno počasno.

Primer je lahko tudi ta, da ko imamo eno roko v zelo hladni vodi, drugo pa v zelo vroči, in nato obe roki potopimo v srednjo posodo z mlačno vodo čutimo v eni roki, da je voda hladna, v drugi roki pa da je voda vroča (torej roka, ki je bila prej v mrzli vodi čuti, da je mlačna voda vroča, in obratno).

Ta miselna napaka nas torej pogosto zapelje v napačne ocene. Temu pa se lahko izognemo tako, da se zavedamo, da naša ocena zavisi od podatkov s katero jo primerjamo. In nikoli ne razpolagamo z vsemi oz. s popolnimi podatki.

Ujetost v trenutek

Poleg te miselne napake pa velja omeniti tudi miselno napako ujetosti v sedanji trenutek in pa miselno napako izogibanja izgubi.

Pri ujetosti v sedanji trenutek gre za tendenco možganov, da večjo težo od realne pripisujemo dogodkom, ki se dogajajo ta trenutek. Predvsem je to opazno v težkih trenutkih oz. trenutkih vzhičenosti. Spomnimo se npr. Trenutkov, ko smo bili zadnjič bolni – trenutki bolezni so se nam vlekli neskončno dolgo in težko je bilo razmišljati o tem, da bomo v roku dneva ali dveh že boljši.

Izogibanje zmoti

Zaključimo pa z miselno napako izogibanja izgubi. Gre za nagnenje ljudi, da se veliko bolj izogibamo izgubam in da jih občutimo bolj intenzivno kot pa enakovredne dobičke. Npr. Veliko bolj občutimo izgubo 5 eur in se ji tudi bolj izogibamo, kot pa občutimo veselje dobička 5 eur. Ta efekt igra tudi ogromno vlogo v ekonomiji.

Sklepno

Če ponovimo vse skupaj: naši možgani delujejo relativno – torej ves čas primerjajo podatke. Poleg tega so dostikrat prekomerno ujeti v trenutek ter se ob tem ne zavedajo, da bo to stanje hitro minilo. Obenem pa se veliko bolj bojijo enakovredne izgube, kot pa se veselijo enakovrednega dobička.