Pogosta trditev v današnji družbi je, da je ključ do uspeha v popravljanju slabosti. To pa je povsem zmotno. Nič drugače kot v družbi ni v šoli, kjer se sili učence, da so uspešni pri prav vseh predmetih, ki so jim postavljeni na urnike. Tako se namesto rasti in krepljenja naravnih danosti učence sili k popravljanju njihovih slabosti. Čas pa je omejen – lahko ga porabiš bodisi za eno (negovanje talentov) bodisi za drugo (popravljanje slabosti).
V moderni družbi so pritiski na kvalitetno opravljanje dela in pa na strokovno poznavanje področja veliki. Stvari, v katerih smo ljudje le povprečno dobri, tako lahko služijo le lastnemu hobiju in zadovoljstvu, prav zagotovo pa jih je kot povprečne težko vnovčiti. Kdo bo danes npr. za uradni prevod besedil v tuj jezik pooblastil nekoga, ki je imel ta jezik v srednji šoli, ali pa za fotografiranje poroke najel kolega, ki je slučajno pred časom kupil nov fotoparat in si iz knjižnice izposodil ABC revijo o fotografiranju.
Moderna družba potrebuje ljudi, ki so na posameznih področjih izvrstni. Izvrstnost pa je mogoča le kot posledica vztrajnega dela na področjih, za katera nas je narava obdarila s sposobnostmi in veseljem. Zakaj bi torej kdorkoli otroka silil v popravljanje slabosti, ki bodo ob vztrajnem trudu morda postale povprečne, ko pa bi lahko otroka spodbujali v negovanju talentov, ki lahko tako ob trajnem vlaganju postanejo odlike, ki mu bodo v veselje in po katerih ga bodo poznali.
Največja priložnost za rast leži prav v negovanju lastnih talentov. Pomembno je torej, da otrok odkrije lastne talente – to so zelo pogosto tista področja, ki otroka tudi najbolj veselijo. Nasprotno pa je zanimivo, da odrasli ljudje kasneje pogosto težko ugotovimo, kaj so naši talenti in kaj nas zares veseli. Vendar tudi tu velja zaupati staremu izreku, ki se glasi: »delaj, kar te veseli«, in iskati ter predvsem preizkušati nove stvari toliko časa, dokler ne odkrijemo tiste, ki nam je pisana na kožo.
Kako ugotoviti otrokove talente?
Vprašanje pravzaprav ni zapleteno, potrebno se mu je le zbrano posvetiti. V temelju se je smiselno držati nekaj preprostih in dobro usmerjenih vprašanj, ki raziskujejo naslednja področja:
- pozorni smo na otrokove znake navdušenja (na zadeve, ki ga resnično veselijo);
- pozorni smo na področja, ki jih otrok opravlja drugače kot ostali (področja, na katerih izstopa, in situacije, v katerih se dobro znajde);
- pozorni smo na dejavnosti, pri katerih otroku čas dobesedno zleti mimo.
Če bomo pozorno odgovorili na tovrstna vprašanja, bomo lahko otroku z nasveti pomagali pri pomembnih odločitvah (izbira srednje šole, fakultete in poklica) ter v njem že v mladosti vzbudili zanimanje za lastne talente. Navsezadnje ni boljšega, kot je razvijanje talentov že od mladih let dalje.
