V življenju zasedamo številne različne vloge. V določenih trenutkih smo starši, spet drugič smo otroci lastnih staršev, nadalje smo prijatelji in znanci, v zaposlitveni strukturi smo nadrejeni in podrejeni … V vsaki od teh vlog brez dvoma delujemo in razmišljamo nekoliko drugače. Splet vseh teh različnih stikov pa krepi našo sposobnost empatičnosti, ki je ključna pri uspešnem delovanju v vseh življenjskih situacijah.

Vsi ljudje tako hočeš nočeš nastopamo v zelo različnih družbenih vlogah. Vendar pa, ko pridemo do podjetništva, temu ni tako. Tu se ljudje delijo na tiste, ki konzumirajo, in pa tiste, ki producirajo.

Konzumenti so seveda v večini. Gre za ljudi, ki praktično ves svoj čas nastopajo v vlogi potrošnikov in le redko, pa še to največkrat le v mislih, prestopijo na stran producentov. Svoja denarna sredstva porabljajo za zadovoljevanje potreb, pri čemer pogosto zasledujejo cilje, ki so zasidrani globoko v podzavesti, daleč stran od razumskega vrednotenja. Težko bi bilo trditi, da kupci produktov, npr. iPhona, opravijo nakup zgolj zato, ker je naprava tehnološko superiorna, da ob tem ne poskušajo zasledovati manj jasnih ciljev, kot so družbeni ugled, pripadnost določeni skupini, izkazovanje življenjskega standarda … S tem seveda samo po sebi ni prav nič narobe. Vsak ima popolno svobodo pri tem, kako in za kaj bo porabil svoja lastna sredstva. Problem, ki ga poznamo prav vsi, pa nastane zaradi omejenosti sredstev. In tu so producenti v prednosti.

Kaj torej razlikuje producente od potrošnikov?

Glavno razliko razkriva že osnovna definicija producentov. Gre za ljudi, ki proizvajajo izdelek oz. storitev, ki jo na trgu ponujajo potrošnikom. Glede na to, da producirajo tisto, kar ljudje potrebujejo – pri čemer se potrebe ljudi nenehno spreminjajo – je jasno, da so producenti vsaj en korak pred potrošniki. Producenti so torej poznavalci človeških potreb. Nadaljnje pa je ključni faktor prav tako omejenost sredstev. Producenti nenehno postavljajo strategije, kako najbolj možno učinkovito uporabiti sredstva, ki so jim na voljo. Poleg tega so zaradi nenehne konkurence, ki vlada na trgu, ves čas primorani razmišljati o optimizacijah in inovacijah.

Kako bo otroku koristilo podjetniško razmišljanje?

Ne glede na to, ali bo kasneje otrok zajadral v podjetniške vode ali ne, mu bo sposobnost podjetniškega razmišljanja, ki jo bo pridobil tekom otroštva, koristila vsaj toliko, verjetno pa še bolj kot pa katerakoli druga vloga, ki jo bo v življenju zasedal.

Sposobnost podjetniškega mišljenja bo iz njega napravila zelo zahtevnega kupca, ki bo optimalno razpolagal s svojimi sredstvi, kreativno bo poskušal iskati nove rešitve na življenjske težave, prek ramišljanja o potrebah soljudi pa bo zasejano seme, iz katerega bo zrasla marsikatera podjetniška ideja.

Nenazadnje pa ne gre spregledati skupnega imenovalca vseh podjetnikov – gre za ciljno usmerjene osebe, ki se ne pustijo zmesti in ki dobro vedo, da šteje šele končni rezultat, in ne le prizadevanje. Tako otroci, ki razmišljajo podjetniško, dobro vedo, da je razlika med 99 % in 100 % realizacijo pravzaprav 100 odstotna.