VEČ USTVARJANJA, MANJ KONZUMIRANJA

 

Ena izmed bistvenih misli, ki jih bi moral osvojiti vsak otrok, je ta, da je najpomembneje ustvarjati, in ne le razmišljati o konzumiranju.

Največji ameriški izumitelj, Thomas Edison, je v svojem življenju prijavil krepko čez 1000 patentov. Preračunano to pomeni več kot 1 za vsak mesec njegovega življenja. Edison je bil genij, ki je ves čas produciral nove zamisli, vendar kar je pri tem ključno – ideje je implementiral v praksi. S tem v zvezi je dobro znan njegov citat: “The value of an idea lies in the using of it.”

Otroci so polni idej, se ne omejujejo, pustijo si sanjati in uporabljajo zelo kreativne pristope, s katerimi nadomeščajo njihov primanjkljaj znanja. Zametki so torej zelo dobri, potrebno jih je le naučiti, da mora dobri ideji slediti implementacija. Šele sama implementacija ideje daje povratno informacijo, iz katere otrok pridobi praktično znanje. Ni boljšega načina osvajanja praktičnega znanja, kot da otrok npr. izdela skodelico, ki pa po nekajkratni uporabi poči, iz česa se otrok nauči, da ni napravil dovolj debelih sten, ali pa npr. izdela Power-Point predstavitev, pri kateri tisti v zadnji vrsti ne razločijo črk, saj je uporabil premajhen fond.

Odlika otrok v primerjavi z nami odraslimi je, da se ne obremenjujejo z neuspehom v tolikšni meri, če sploh. To je miselnost, ki omogoča ustvarjalnost. Sam naravni potek dogodkov namreč povzroči, da je, ko poskušamo zadeve uresničiti, pogosto več neuspehov kot pa uspehov. In prav je tako. Napake nas naučijo več kot pa zgolj uspehi. Prav v povezavi z neuspehi je Edison izrekel enega svojih najbolj znanih citatov: »I have not failed. I’ve just found 10.000 ways that won’t work.«

Ustvarjanje v enačbi

otrok + ideje + implementacija – strah pred neuspehom = povratna informacija

*Pri čemer velja, da je povratna informacija = praktično učenje.

Inštitut 4.0

Author Inštitut 4.0

More posts by Inštitut 4.0

Join the discussion 2 komentarja

  • natalija pravi:

    Živjo, sama problem nerealizacije vidim še veliko širše. Z vsakim letom (sem v štiridesetih) se bolj zavedam, da mi je resnično žal le zadev, ki jih nisem realizirala (najsi bodi zaradi strahov, najsi bodi zaradi odlašanja). Na drugi strani mi ni prav nič žal zadev, ki sem se jih polotila, pa zaradi različnih faktorjev niso uspele. Nasprotno! Te so bile najboljši vir znanja in izkušenj. Tako, da se strinjam z idejo članka, ki omenja, da je potrebna realizacija v učnem procesu – to je pravzaprav življenjska ideja. Tudi sama poskušma vzgajati svoja dva otroka v tej filozofiji. lp, Natalija

    • Inštitut 4.0 pravi:

      Spoštovana gospa Natalija,

      hvala za vaš komentar. Veseli nas, da se ste nam predstavili vaš pogled na idejo “od besed k dejanjem”. Želimo vam uspešno še naprej!

      Lep pozdrav,

      Kolektiv Inštituta 4.0

Leave a Reply