Zakaj otroke učiti programiranja

 

Zakaj bi moral vsak otrok osvojiti koncept programiranja? Kakšne koristi prinaša učenje programiranja? Nadaljujte z branjem in odkrijte sami.

Časi se spreminjajo zelo hitro in težko je predvideti službe in naloge, ki jih bodo v prihodnosti opravljali naši otroci. Pri tem je faktor, ki verjetno v največji meri povzroča spremembe, vseprisotnost interneta, programov in robotov – vsemu omenjenemu pa je skupno programiranje.

Kaj pomeni programiranje?

Programiranje je ustvarjanje navodil, ki jih razbere in upošteva računalnik. Povsem prvi programi so bili spisani v strojni kodi. Zaporedja številk v binarni obliki (0 in 1) so bila berljiva za računalnike, med ljudmi pa so jih le s težavo razumeli še celo največji strokovnjaki. Zato so z namenom omogočanja bolj efektivnega programiranja nastali prvi programski jeziki. Le-ti so namesto številk temeljili na dogovorjenih besednih ukazih (syntax), ki so bili nato s strani računalnika pretvorjeni v strojno kodo. Od nastanka računalnikov dalje je bilo ustvarjenih že prek tisoč različnih programskih jezikov. Kljub tej številčnosti pa imajo različni programski jeziki veliko skupnega – zato je bistveno osvojiti skupne koncepte.

Je programiranje primerno za otroke?

Računalniško programiranje je znanje, ki je dostikrat pripisano le izobraženim strokovnjakom, ki delujejo na področju znanosti, tehnologije, inžinirstva in matematike. Njih smatramo za ustvarjalce tehnologij, za nas ostale ljudi pa programiranje pogosto ostaja neke vrste magija. Prihodnost pa bo od mladih generacij zahtevala aktivno vlogo – da tudi sami postanejo ustvarjalci novih tehnologij, in ne le njihovi pasivni uporabniki. Na srečo dandanes obstajajo metode, s katerimi se otroci na njim razumljiv, otipljiv način naučijo programirati. Prvo mesto v svetu pri tem zaseda LEGO robotika. LEGO programski jezik je sestavljen v grafični obliki, pri čemer oblike in barve predstavljajo različne ukaze. Pri tem se otroci naučijo konceptov in logike programiranja, brez da bi majhne napake v sintaksi povzročile nedelovanje programa (kar je sicer nočna mora programerjev).

Kakšne so koristi programiranja?

Dejstvo je, da na trgu iz leta v leto raste povpraševanje po strokovnjakih s področja računalniške tehnologije. Poleg tega velja omeniti, da vse več služb, ki niso neposredno povezane s programiranjem (npr. razvoj spletnih strani, aplikacij, blogov, upravljanje spletnih prodajaln), zahteva vsaj osnovno programersko znanje.

Programiranje se vse bolj spreminja v osnovno znanje in tako prehaja v kategorijo drugih osnovnih znanj, kot so branje, pisanje in računanje. Estonija je tako že leta 2012 uvedla učenje programiranja v osnovnih šolah, in to od 1. razreda dalje. Država je namreč prepoznala problem, da vse več mladih pasivno razume informacijsko tehnologijo, niso pa je sposobni aktivno ustvarjati  – tako kot da bi znali brati, ne pa tudi pisati.

Poleg samih prednosti na področju tehnologije pa ima učenje programiranja pozitiven vpliv tudi na kognitivne in socialne sposobnosti otrok. Študije univerze v Oxfordu so tako pokazale, da so se otrokom, ki so se učili programiranja, znatno izboljšali vizualni spomin, logično mišljenje, kognitivne in jezikovne sposobnosti. Poleg tega so se otrokom opazno izboljšale tudi meta-kognitivne sposobnosti – torej vedenje o tem, na kakšen način se učiti. To pa je temelj za kasnejše samostojno prodobivanje novih znanj.

Programiranje povečuje kreativnost

Že osnovno znanje programiranja povečuje število načinov, na katere smo se sposobni izražati. Podobno kot če otroku damo barvice in papir, se bo tudi v primeru osvojitve programerskih znanj otrok lahko izražal na nove načine. Pri tem je zelo pomembno, da otrok vidi oprijemljive rezultate svojih na novo pridobljenih znanj. LEGO robotika omogoča otroku, da v realnem svetu opazuje rezultate svojega programerskega ustvarjanja.

Pri LEGO robotiki osrednjo vlogo poleg programiranja igrajo tudi fizika, mehanika in matematika. Širjenje znanj se dodatno dopolnjuje tudi z grajenjem robotov po posameznih temah, ki se navezujejo na biologijo, kemijo, zgodovino ali umetnost. LEGO robotika deluje povsem interdisciplinarno.

Inštitut 4.0

Author Inštitut 4.0

More posts by Inštitut 4.0

Join the discussion 2 komentarja

  • Simon pravi:

    Se strinjam z avtorjem članka. Programiranje je pravzaprav jezik, ki bo v prihodnosti pomemben vsaj toliko, kot “človeški” jezik. Sam sicer nisem programer, vendar kljub temu opažam, da tudi v industriji (delam za eno izmed tujih tehhnoloških podjetij pri nas) strmo raste potreba po programerskih znanjih. Tudi sam sem se v zadnjih letih začel izobraževati na tem področju.

    Še to sem opazil pri ljudeh – vse prepogosto se zatakne pri vprašanjih kot npr. Kdo se sploh lahko nauči programirati?, Koliko časa je potrebno, da se naučimo programiranja?, Ali je zelo težko?, Ali moram biti prej matematik?…

    Po mojem mnenju so to nesmiselna vprašanja. Programiranja oz. vsaj dojemanje osnovnih konceptov je pač znanje, kot kakšno drugo. Seveda ima svoje specifike, vendar bolj kot vse ostalo velja – vaja dela mojstra! Prej, ko začnemo, prej bomo osvojili začetno znanje, nato nadaljevalno, kasneje mogoče še kompleksne zadeve.. In ne, ni to neka jederska znanost.

    Kar bi še dodal zgornjemu članku, s katerim se sicer strinjam, je to, da je s programerskimi znanji enako kot
    z jezikovnimi spretnostmi. Roko na srce, večina ljudi je le funkcionalno pismenih. In s tem ni nič narobe. Na svetu ni potrebe, da bi bil vsak jezikoslovec, pisatelj ali pesnik. Enako je s programiranjem – večina ljudi bo to v prihodnje potrebovala zaradi poklicnih zahtev. Brez potrebe, da bi bili obenem vrhunski strokovnjaki na tem področju.

    Uff, sem pa že napisal svoj članek 🙂

    Uglavnem, programiranje mora postati obvezni učni predmet! Do tedaj, LP Simon

    • Inštitut 4.0 pravi:

      Gospod Simon,

      Hvala za vaš vsebinsko dodelan komentar! Veseli nas, da ste z nami delili vaše poglede na učenje programiranja in morebitne pomisleke, ki s tem v zvezi prepogosto porajajo.

      Estonija npr. je že pred leti uvedla programiranje, kot obvezni šolski predmet. In to od 1. razreda dalje. Pri tem so izjavili: The idea isn’t to start churning out app developers of the future, but people who have smarter relationships with technology, computers and the Web. (v prevodu: ne gre torej, da bi želeli vzgajati celotno populacijo programerjev, temveč generacije, ki bodo imele poglobljen in pametnejši odnos do tehnologije, računalnikov in spleta). Če vas zanima več, si poglejte sledeč članek: FORBES: Why Estonia Has Started Teaching Its First-Graders To Code

      Lep pozdrav,
      Kolektiv Inštituta 4.0

Leave a Reply to Simon Cancel Reply