Vsi se dobro spomnimo trenutkov iz šolskih dni, ko je učiteljica odprla redovalnico in začela z listanjem. Obrazi učencev so se povesli in začeli držati fige, da se učiteljičin pogled ne bi ustavil prav na strani z njihovim imenom … Uff, lahko se pomirimo, tudi tokrat je šlo skozi – pred tablo je poklicala nekoga drugega.

Prav tako se dobro spomnimo (sicer bolj redkih) trenutkov, ko je najbolj zagret sošolec molil roko v zrak, še preden je učitelj prišel v razred in napovedal, da bo danes spraševal. Učitelj je nato kljub temu izrekel retorično vprašanje: »Se kdo javi?«, nakar je zagreti sošolec prišel pred tablo in v enem zajemu sape kakor stroj zdrdral podatke, ki se jih je prejšnje popoldne na pamet naučil.

V življenju pa – še posebej danes – ni tako. Izzivi vsakdana od nas, v nasprotju s šolo, ne zahtevajo, da v prav določenem trenutku zrecitiramo vse znanje, ki smo se ga napiflali prejšnji dan. Realnost življenja najbrž ne bi mogla biti bolj oddaljena od realnosti izobraževalnega sistema, kot je.

Življenje je namreč trajajoča in stalno spremenljiva celota. Veliko bolj od določenega znanja v določenem trenutku je pomembno celostno razumevanje prek celotnega poteka časa.

Še bolj to postane očitno, ko v obzir vzamemo spremembe, ki jih prinaša tehnologija sodobnega časa. Podatki, analize, številke, grafi – vse to nam je na dosegu roke. Dostop nam je prek telefona in spleta omogočen 24/7.

V čem je torej pomen šolanja?

Da bi razumeli šolski sistem, se moramo vrniti nekaj stoletij v preteklost. Splošna šolska obveznost za otroke obeh spolov med 6. in 12. letom je bila uvedena leta 1774 s strani Marije Terezije. Namen šole je bil v tem, da se otroke nauči osnovnih veščin, predvsem pisanja, branja in računanja. Šlo je torej za poučevanje t. i. trdih veščin, ki jih ljudje ponotranjimo z vztrajnim ponavljanjem, in pri uporabi katerih kasneje zato ne potrebujemo hudega miselnega napora – izvajanje postane skoraj povsem avtomatsko.

V zadnjih 250 letih se je spremenilo skoraj vse, šola ne. Do sprememb v šolskem sistemu je prišlo v prvi vrsti le pri količini znanja, ki so ga učenci dolžni pomniti. Sam način poučevanja in učenja pa je ostal bolj ali manj enak. Še vedno učitelji iz predpisanih učbenikov predavajo učno snov in še vedno so se učenci dolžni naučiti, kar piše v učbenikih. Glede na to, da je podatkov na svetu vsako leto eksponentno več, se postavlja vprašanje, ali bodo, če nadaljujemo po tem načelu, učenci v prihodnje dolžni za vsak predmet nositi v šolo 5 učbenikov namesto 1?

Kako stopiti v prihodnost?

Izzivi sodobnega časa in prihodne spremembe povsem spreminjajo pravila igre. V poplavi podatkov ni več pomembno, kaj vse veš, temveč kako se do novih podatkov dokopati, kako jih interpretirati ter uporabiti. Poudarek je torej na postopku, in ne zgolj na vsebini.

Šola prihodnosti bo morala današnje učence, ki jih “jutri” čaka vse hitreje spreminjajoče se in podatkovno nabito okolje, poučevati veščine postavljanja pravih vprašanj, celostnega gledanja na stvari in pa reševanja sodobnih izzivov. Ko postajata družba in tehnologija vse bolj kompleksni, je še posebej pomembno videti in razumeti celotno sliko. Brez te širine bodo otroci na dobri poti, da se razvijejo v t. i. “fach idiote”. Oz. kot je rekel Steve Jobs: »Musicians play their instruments. I play the orchestra.«        

Inštitut 4.0

Author Inštitut 4.0

More posts by Inštitut 4.0

Join the discussion 2 komentarja

  • Tina Lupša pravi:

    Se popolnoma strinjam s člankom! Zadnjič smo doma stehtali torbe od mojih dveh. Sin je imel nekaj čez 8kg, hčerka, ki hodi v 3. razred pa 6,5kg. In to pri tem, da je imela na urniku le 4 predmete. Plus ne zastopim zakaj plačujemo šolski sklad vsako leto več kot eno tretino vrednosti novih knjig, potem pa, ko ponavljamo skupaj z otroci pa vidim, da so knjige v obtoku že od 2007. Halo? ..kar pa se tiče načinov učenja, je bilo pa itak že prelito ogromno črnila o tej temi. Ampak ne kaže, da se bo v naši ljubi državi kaj spremenilo. Še vedno imam občutek, da je pri večini testov, ki jih prineseta domov, pomembno le to ali sta se snov uspešno napiflala… Kot da razumevanje ne bi bilo pomembno.

    Me veseli, da odpirate center za lego robotiko v Ljubljani! Se vidimo septembra. Upam da bosta tamaledva tako navdušena, kot sem sama. 🙂
    Lp, Tina

    • Inštitut 4.0 pravi:

      Draga gospa Tina,

      Hvala za vaš komentar. Se že veselimo vašega obiska! Obiščite vsake toliko našo spletno stran in pa všečkajte nas na naši FB strani , tako da boste na tekočem z vsemi novostmi. V mesecu avgustu in pa septembru bomo objavili še veliko presenečenj. V Ljubljani se namreč poleg tečajev Lego robotike pripravlja še precej več! Se vidimo. 🙂

      Lepo pozdravljeni,
      Kolektiv Inštituta 4.0

Leave a Reply