Skupinsko razmišljanje

Skupinsko delovanje je svojevrsten fenomen.

Prvo dejstvo je, da v skupini hitro pride do prelaganja odgovornosti, saj se nihče ne počuti popolnoma odgovornega. Ker je ljudi več, se vsak počuti odgovoren le za delček skupnega prizadevanja. Tako v primeru težav ali slabo izvedenih del hitro pride do prelaganja odgovornosti. Le kdo še ni v skupini doživel izgovora: “nisem bil jaz odgovoren za to!”.

V skupini se mora, če želi obstati, oblikovati neka skupinska identiteta. Gre torej za neke lastnosti, ki člane skupine in pa skupino nasploh razlikuje od drugih skupin. Lahko gre za posebno prepričanje skupine, ki članom daje občutek pomembnosti in poslanstva ali pa zgolj za razlikovanje na podlagi drugačnih našitkov na majicah. V vsakem primeru pride kmalu po nastanku skupine do deljenja MI (člani skupine) : ONI (osebe zunaj skupine).

Zanimivo je tudi to, da se člani skupine podpirajo, pa čeprav gre za očitno napačne ideje. Podpiranje sočlanov je normalen pojav, ki se zgodi zavoljo obstoja notranje enotnosti. Člani se namreč podzavestno in zavestno zavedajo, da vsak nesporazum oz. vsaka napačna ideja ni vredna nasprotovanja. Nasprotovanje namreč lahko pripelje do razpada skupine. Tega pa si člani običajno ne želijo.

Poleg medsebojnega podpiranja in izoblikovanja skupinske identitete pa je prav tako zelo zanimivo delo in napor, ki ga vložimo v skupinsko delo. Že pred stoletjem so napravili eksperiment s konji, da bi ugotovili ali tudi pri živalih velja fenomen, da se pri skupinskem delu manj potrudijo, kot pa če delajo sami in le zase. Pri ekspetimentu so merili vlečno moč konj, če so sami in če so v skupini. Ugotovili so, da 2 konja vlečeta približno 7-8% šibkeje, kot pa če bi vlekel vsak konj zase. Z dodajanjem konjev pa vlečna moč le še pada. Tako 8 konj skupaj vleče le še z dobrih 50% moči. Tudi pri živalih torej opazimo, da se potrudijo manj, kadar delujejo v skupini.

Za zunanjo povezavo do videoposnetka, klikni tu.

Skupina torej povzroči troje:

– medsebojno podpiranje tudi pri slabih idejah,

– delitev MI : ONI

– socializacijo odgovornosti

– posamezniki se potrudijo manj, kot bi se če bi bili osamljeni.

Sedaj, ko so nam dobro poznani mehanizmi delovanja skupine, se upravičeno vprašamo, kako se lahko zoprstavimo nekaterim negativnim posledicam obstoja skupine. Medsebojno podpiranje članov pri napačnih idejah in pa socializacijo odgovornosti se lahko premaga s sledečimi tremi prijemi:

– Oblikujmo delo v obliki skupine le za zbiranje idej oz. ti. „mindstorming“. Potem pa delo opravimo kot posamezniki, izven skupine.

– Če se odločimo za skupinsko delo, pa naj se jasno določi kdo je pristojen in odgovoren za katero opravilo. Opravi naj se jasna delitev vlog.

– Ideje, ki nastanejo pri skupinskem delu naj predlagatelj in tudi podpornik argumentirano podpreta. Tako se vključi razum in obenem izogne podpiranju zgolj iz solidarnosti.