Navade nam krojijo življenje

Stara navada, železna srajca. Tako se glasi star pregovor, v katerem se skriva veliko resnice. Dejansko lahko zatrdimo, da smo ljudje bitja navad. Če se zamislimo kaj vse vsakodnevno postorimo povsem iz navade – od jutranjega umivanja zob, obuvanja čevljev, zaklepanja vrat, vožnje z avtomobilom, itd. – odkrijemo, da celo vrstvo aktivnosti izvedemo povsem rutinirano.

Za zunanjo povezavo do videa klikni tu.

Razlog zakaj so z vidika možganov navade tako zaželjena oblika delovanja je povsem preprost. Gre za to, da možgani željijo varčevati z energijo in da želijo biti kar se da hitri in ekonomični. Ko torej določeno dejavnost večkrat ponovimo lahko opazimo, da postaja izvedba z vsako ponovitvijo miselno manj naporna. Dejansko smo s ponovitvami v možganih izgradili potrebne povezave, ki nam omogočajo vse bolj rutinirano izvedbo. Torej, ko smo določeno aktivnost izvedli prvič smo za to porabili veliko miselne moči, po nekaj ponovitvah pa izvedba aktivnosti postane vse bolj avtomatizirana.

Naši možgani pri svojem delovanju ljubijo navade. Zato je zelo pomembno, da so le-te nam koristne.

Glede slabih navad pa velja omeniti še eno načelo: navado je mogoče zgolj spremeniti, ne pa izbrisati.

Navade se oblikujejo in kasneje delujejo v zanki v treh korakih. Prvi korak je sprožilec, to je notranji ali zunanji signal, ki v možganih sproži določeno rutino. Drugi korak je rutina, ki se izvede po aktivaciji sprožilca. Tretji korak pa je nagrada, ki se zgodi v možganih – dejansko se tiste možganske povezave, ki so bile tekom izvedbe rutine aktivne dodatno utrdijo. To utrditev pomeni, da so z vsako nadaljnjo ponovitvijo, povezave v možganioh vse trdnejše in tako izvedba določene rutine vse bolj avtomatizirana.