Pradavninski možgani so ostanek našega razvoja
Milijone let smo bili lovci in nabiralci. Prve velike civilizacije in pisave so se začele šele dobrih 10.000 let nazaj. Zaradi nenehnih nevarnosti življenja v divjini je včasih štela akcija več kot razmišljanje. Veliko bolj pomembne kot pravilno računanje zapletenih ulomkov, je bil hiter odziv na nevarnost – vidim kačo in nemudoma odskočim.
Akcija je štela več kot razmišljanje
Za zunanjo povezavo klikni tu.
Prav tako naši predniki niso živeli v skupnostih, večjih od 100 – 150 članov. Zato imamo še danes v možganih prostora za takšno število stalnih kontaktov.
Brez dvoma drži dejstvo, da je življenje na miljone let potekalo povsem drugače, kot pa zadnjih nekaj tisočletij.
Ker z vidika razvoja možganov tisočletje ne predstavlja zadosti dolgega časa za konkretno spremembo, lahko ugotovimo, da so naši možgani, kljub bivanju v globaliziranem tehnološkem svetu, pravzaprav pradavninski možgani. V njih so zapisani programi delovanja, ki so prilagojeni bivanju v divjini, kot lovci in nabiralci. To je glavni vzrok za miselne napake, ki so skupne vsem ljudem in ki privedejo do številnih zmot v vsakdanjem življenju.
Dodatni razlogi za miselne napake pa so še:
- Dokler smo boljši od konkurence je možganom vseeno za miselne napake.
- Možgani so naravnani na preživetje in razmnoževanje in ne na iskanje resnice.
- Intuitivno razmišljanje je hitrejše in energijsko bolj varčno od racionalnega.
Pozabite za trenutek torej levo in desno polovico možganov. Vsaj tako pomembno je tudi razlikovanje med intuitivim in razumskim mišljenjem.
Kot smo omenili uvodoma, so se pisave, glede na celotno evolucijo človeških možganov, razvile relativno nedavno. Najstarejše ohranjene glinene tablice, popisane s sumersko pisavo, segajo v čas 3500 let pred našim štetjem. Nedavno pa so v centralni Turčiji odkrili 12.000 let stare pikrograme.
