STEM – znanja prihodnosti

 

Pod v Sloveniji manj znanim akronimom STEM se skrivajo področja, ki vladajo današnjem trgu dela in svetu posla.

Gre za naravoslovje, tehnologijo, inženiring in matematiko (angleško: science, technology, engeneering, mathematics).

Zakaj so to ključna znanja prihodnosti?

Pa pojdimo lepo po vrsti. Naravoslovne vede rastejo kot nič drugega na tem svetu – tako zelo, da se obseg raziskav na področju naravoslovja podvoji vsakih 9 let! Vendar pa hitra rast zahteva tudi svoj davek: (domneven) upad kvalitete. Težavo je naslovilo že kar nekaj strokovnjakov, in vse več je tistih, ki zagovarjajo, da bo potrebno, med drugimi, zaostriti in dvigniti raven raven poučevanja naravoslovnih ved.

VEČ O EKSPONENTNI RASTI NARAVOSLOVJA (angleški članek)

Tehnologija, kot drugi steber STEM področja, je povsod okoli nas. Kdaj ste nazadnje preživeli dan brez, da bi vsaj za trenutek ošvrknili osebni telefon? Se zavedate, da je vaš telefon pravzaprav raziskovalna postaja! Na njem je več kot ducat različnih senzorjev. Za delovanje navigacije imamo GPS, za beleženje premikov senzor pospeška, za igranje dirkalnih igric uporabljamo gyro senzor, za zaznavanje smeri nebi magnetometer, pa čitelec prstnih odtisov, za avtomatsko osvetlitev zaslona senzor svetlobe, …

Nepredek na področju tehnologije nas bo pripeljal nazaj v srednji vek.

Kakšna trditev je to? … Preprosta. Ljudje, ki ne bodo imeli vsaj osnovnih znanj o delovanju tehnologije, ki nas vsak dan obkroža (glej zgornji primer telefonskih senzorjev), bodo v prihodnosti vse skupaj lahko pripisali le še magiji. Kar pač nikakor ne razumeš, pripišeš metafiziki in nadnaravnemu. Tako ljudje delujemo. Zahvala gre napredku v razvoju znanstvene misli, da danes več ne sežigamo tistih, ki so povzročili neurja in točo, ki so uničile pridelek. Bomo v prihodnosti razumeli, da je napredna tehnologija nekaj kar sami soustvarjamo ali pa bo ta nad nami?

Matematika. Edini univerzalni jezik, jezik narave.

Steber STEM področja sestavlja seveda tudi matematika. Kot skupni jezik vseh naravoslovnih predmetov je poleg tega temelj formalne logike. Matematika nas uči argumentiranja, logike, računanja, … in predvsem: razmišljanja.

Brez, da bi kakorkoli zanikali izreden pomen čustvene inteligence in sposobnosti dojeti humanistične in družboslovne znanosti, je matematika najverjetneje predmet, ki največ prispeva k sposobnosti analitičnega in racionalnega mišljenja.

Robotika in programiranje = STEM v praksi

V Inštitutu 4.0 smo se odločili STEM znanja posredovati na najbolj praktičen in aktiven način – prek robotike in programiranja.

Učenci tako ob osvajanju STEM znanj pridobivajo tudi sposobnost programiranja, ki se uvršča v sam vrh znanj prihodnosti. Vse skupaj pa poteka po principu “flipped classroom”, ki je skandinavske države pripeljal v sam svetovni vrh. 

Na tečajih robotike in programiranja v Inštitutu 4.0 se ustvarja, raziskuje, poizkuša, dela napake in jih popravlja, razmišlja široko in sodeluje v ekipi z drugimi.

Ko pa so tečajniki doma pa je čas za tisto, kar se sicer dela v šoli – za pasivno branje, gledanje in poslušanje…